- GOSENICA
pomigala na dolgo, pomigala kratko.
Primigala je k meni, v lonček sem jo dal, (pest naredimo, kot, da držimo lonček in damo naš prst "gosenico" v lonček)
nikar mi ne pobegni, požugal sem dejal. (požugamo s prstom)
Ko v lonček sem pogledal, je notri ni bilo, (pogledamo v pest "lonček")
pred oknom pa je letal metuljček prelepo. (z rokami prikažemo metulja)
- NAŠA ČETICA KORAKA
strumno in veselo,
drug za drugim v ravni vrsti,
zdaj gremo na delo.
Jurčku bomo pomagali,
hišico zgraditi,
da bo mogel svoje zajčke pred lisico skriti.
Žiga žaga, poje žaga,
rom, pom, pom kladivo,
mi pa vsi najboljše volje delamo marljivo.
- MI SE IMAMO RADI
radi, radi, radi,
mi se imamo radi,
radi prav zares.
Zakaj se ne bi imeli
radi, radi, radi,
zakaj se ne bi imeli
radi prav zares.
Saj smo sami mladi
mladi, mladi, mladi,
saj smo sami mladi
mladi prav zares.
- DROBNE KAPLJICE DEŽJA (M. Voglar)
Zdaj dežuje že močno, lije, lije, vse mokro! (udarjaš z blazinicami prstov)
Toča, ta ti ropota, kot orehi padli bi na tla! (udarjaš s členki prstov)
Jooj grmi, bežimo, (udarjaš z dlanmi)
hitro, hitro vsi se skrijmo! (skriješ obraz z rokami)
Lirelaj sončni sijaj, (s prsti po zraku oponašaš žarke sonca)
boža, boža aj, aj. (pobožaš otroka)
- ŽIVALI V JESENI (Mira Voglar)
in se kotali
jabolka in hruške
nabirati hiti.
Medved kosmatinec,
svoj brlog ravna
z listjem si postilja
zaspano godrnja.
Urna veverica
pleza na drevo
lešnike nabira
za zimsko lakoto.
Ptice lastovice
odletele so
v južne tople kraje
jih krila nesejo.
- PIKAPOLONICA (M. Voglar)
to sem jaz. (pokažemo nase)
Suknjica rdeča, nekaj črnih pik. (se pobožamo od ram do popka – suknič; s prsti pokažemo kje naj bi bile pike na sukniču)
Res nisem velika kot sosedov bik. (dvignemo roke – smo veliki; nato s prsti pokažemo roge od bika pri glavi)
Toda vsak, ki me pozna,
prav zares me rad ima. (se objamemo)
Pika, poka, pikapolonica,
to sem jaz!
- KUŽA PAZI (J. Bitenc)
Hišo čuva, jezno laja,če nikogar ni doma.
Ko pa Jurček Cicibančektruden se odpravi spat
kuža naš pred vrata ležeda ne vzame Jurčka tat.
- LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER
pod skalco ima svoj kvartir.
pa z repkom mahlja, pa s kremplji prasklja,
pa vpraša, če je lovec doma.
Oj lovec pa na skal sedi,
nabito puško v rok drži.
Pa čaka na njo, da ustrelil jo bo,
če le prikazala se bo.
Lisička pa je zvita bla,
pri drugi luknji ven je ušla.
Na hribčku sedi, se sladko smeji,
pa jagrčku figce moli.
- METULJČEK CEKINČEK (J. Bitenc)
Pri majceni cvetki, drobni marjetki, medek sem pil.
Potem, ko želoček, poln kot sodček, bil je nalit.
Sem rekel marjetki, drobceni cvetki, zdaj sem pa sit.
- RINGA, RINGA RAJA (Ljudska)
kuža pa nagaja,
muca pa priteče
pa vse na tla pomeče.
Kokot kikiriče
čipke čopke kliče.
Putka kokodajsa,
ker je znesla jajca.
- ČUK SE JE OŽENIL
sova ga je vzela, hopsasa.
Čuk sedi na veji, tralala,
sova na vereji, hopsasa.
Sova čuku miga, tralala,
češ, pa se vzemiva, hopsasa.
Čuk pa sovo vpraša, tralala,
kol'ko dota znaša, hopsasa.
Eno bučo vina, tralala,
en'ga petelina, hopsasa.
Vino bova spila, tralala,
bučo pa ubila, hopsasa.
- DEDEK MRAZ (J.Bitenc)
topel kožuh, zvrhan koš.
(2x) Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.
Rdeče žoge, knjige, zvezki,
punčke, sanke in še kaj.
2x) Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.